Niko Novak je pesnik življenja na divji strani in arhetip barske mušice, ki je nekoč, preden se je nepovratno spečal(a) z gledališkimi intelektualci, sedela na popotnem plašču Toma Waitsa. Takšna je tudi njegova poetika mestnega kavboja, znotraj katere se rad prepušča grehu in kazni ter prek katere se sporazumeva z demoni preteklosti.
Fotografija: arhiv nastopajočega
Na prizorišče vstopate na lastno odgovornost in se s tem strinjate s splošnimi pogoji obiska festivala.